V ponedělok v 4:00 jutrom v Pragě zaustavili se vse tramvaje, metro i gradske avtobusy. Sindikat vodičev objavil štrajk na 24 časa. Oni trěbovali vyše plaće — inflacija v poslědnjih dvoh lětah byla 20 procentov, a plaće rasli tolko na 7 — i bolše vodičev, zato že mnogi rabotajut po 12 časov v smeně.
Grad imaje 1,3 milijona žiteljev, i okolo milijona ljudij každy den jezdi javnym prevozom. V ponedělok jutrom ulice byli polne avtomobilov. Na magistrali v centru promet stojal. Normalna jezda iz Černogo Mosta v centr, 25 minut na metro, trajala dva časa.
Ljudi iskali rěšenja. Jarmila, medsestra v bolnicě Motol, vstala v 3:30 i šla pěški 11 kilometrov — ona ne hotěla ostaviti pacientov. Student Tomaš vzel elektrovy skuter iz aplikacije — ale v 7:00 v celom gradu ne bylo ni jednogo svobodnogo. Firmy dali ljudem rabotati iz doma. Nekotore školy zakryli se, zato že učitelji ne mogli prijdti.
Ne vsi byli razsrđeni. Pred depom v Žižkovu stojali vodiči s transparentami, i ljudi im prinosili kavu i rogaliky. «Oni vozijut nas každy den, v dožd i sněg, i po polnoči», skazala starša gospođa. «Oni zaslužijut bolje.» Ale drugi byli razsrđeni. Mladi otec, ktory musěl ostati doma s dětmi, skazal reporteram: «Ja razuměju jih problemy, ale čemu musim platiti ja? Ja ne jesm jih šef.»
Večerom na televiziji ekonomist objasnil, že štrajk stoil gradu i firmam okolo 20 milijonov evro. Sindikat odgovoril: «Bez vodičev ne jest prevoza. Sejčas vsi to vidut.»
Vo vtorok jutrom tramvaje opet jezdili. Pregovory meždu gradom i sindikatom trajali ješče tri tydnja. Na koncu oni dogovorili se: plaće vyrastut na 11 procentov v dvoh etapah, i grad zaposli 150 novyh vodičev.
Jarmila govori, že po štrajku ona inako gleda na vodiča tramvaja. «Ja vsegda dumala, že tramvaj jest kako voda iz pipy: on prosto jest. Ale tam sědi čelověk, ktory takože imaje semju i noćne smeny. Kako ja.»