Elena i Goran iz Skopja najmili stan v staroj zgradě pri Vardaru v oktobru. Stan byl světly, s velikym balkonom i dobroju cěnoju — 280 evro. V novembru Elena zametila male črne točky v kutu kopalnje, nad duševoju kabinoju. V decembru točky stali pjatnami. V januaru plěsen byla na polovici stropa i za škafom v spalnji. Stan vonjal kako stary podrum.
Goran imal kašelj, ktory ne prohodil. Lěkar pytal: «Imate li vlagu v stanu?» On skazal, že plěsen može byti uzrok, osobno za ljudi s astmoju ili alergijeju.
Elena zvonila vlastniku, gospodinu Trajkovskomu. On prišel, pogledal i skazal: «To jest vaša krivda. Vy ne provetrjavate. Mlade pary sušat odeždu v stanu i ne otvarjajut okna.» Elena byla razsrđena. Ona provetrjavala každy den.
Ona pročitala v internetu i govorila s prijateljem, ktory jest gradevinsky inžener. On prišel s aparatom za merenje vlagy. Vlaga v stěnah byla ogromna, osobno v stěně ku sosědnjemu stanu. «To ne jest od vašego dyhanja», skazal on. «Tu teče voda ot rury v stěně. Ili ot sosěda.»
Istina byla: v stanu nad nimi godami teče rura pod vanoju. Sosěd ne znal.
Elena napisala vlastniku oficialno pismo: s fotografijami, s rezultatami merenja i s datumami, kogda ona jemu zvonila. Ona napisala, že po zakonu o najmu vlastnik musi popraviti štetu, ktora ne jest krivda najemnikov, i že do popravky oni hočut snižiti najmninu.
Vlastnik snačala ne odgovoril. Potom, kogda Elena napisala, že obrati se k inspekciji, on zvonil. «Dobro, dobro. Ja zvonju vodoinstalateru.»
Popravka trajala dva tydnja. Vodoinstalater popravil ruru v stanu nad nimi. Stěna sušila se měsec s ventilatorom. Potom moler dal specialnu barvu protiv plěsni. Vlastnik soglasil se snižiti najmninu za dva měseca na polovicu.
V aprilu kopalnja byla bělna i suha. Goranov kašelj prošel. A Elena kupila maly aparat, ktory pokazyvaje vlagu v stanu — «za vsaky slučaj». On stoji na polky v kopalnji i pokazyvaje 52 procenta. Normalno.