Petr i Klara iz Brna desět lět živeli v najmnom stanu, 65 kvadratnyh metrov, za 900 evro na měsec. Oni hotěli vlastny dom, ale bankovny kredit na 30 lět ih plašil. «My by rabotali do 65 lět tolko za stěny», govori Klara.
V 2021 godu oni uviděli dokumentarny film o malyh domah — «tiny house» — v Ameriki. Domy po 20–30 kvadratnyh metrov, často na kolah, s vsim potrěbnym: kuhinja, kopalnja, spalnja na galeriji pod krovom. Petr, stolar po profesiji, skazal: «To ja mogu postrojiti sam.»
Oni kupili maly pozemok, 400 kvadratnyh metrov, pri selě 20 kilometrov od Brna. Zemlja stoila 18 000 evro. Rabota na domu trajala 14 měsecev, vsaki vikend i vse odpusky. Materialy — děrevo, izolacija iz ovčjej vovny, okna iz recikliranyh dverij — stoili okolo 35 000. Vsego, s pozemkom, ih dom stoil 53 000 evro, menje neželi polovica cěny stana v Brně.
Dom imaje 28 kvadratnyh metrov. Každy santimetr jest funkcionalny: stupnji sut takože škafy, stol se sklapa k stěně, pod divanom sut kutije za odeždu. Na krovu jest solarny panel, i dožd se sbiraje v rezervoar za zalivanje vrta.
Najtrudnějše ne byla gradnja, ale brati věci. Iz stana oni vzeli tolko tretinu svojih věcij. Ostatok oni prodali ili dali. «Ja plakala nad knigami», govori Klara. «Ale sejčas ja hodim v biblioteku, i to jest dobro.»
Sut i mali minusy. Kogda jeden jest bolny, drugomu ne jest kamo ujdti. Zimoj, kogda imajut gostej, dom jest tesny. Občina dolgo ne znala, kako registrovati dom na kolah — kako dom ili kako prikolicu? Byrokracija trajala pol goda.
Ale plusy sut veliki. Oni ne imajut kredita. Měsečne troškovi sut 150 evro. Klara rabotaje sejčas tolko tri dnja v tydnju i imaje vrěme za vrt. Petr stroji male domy za drugih — uže pet klientov.
«Ljudi mislijut, že my živemo v maloj kutiji», smějut se oni. «Ale naš dom jest veliky. Tolko jego bolša čast jest zvunka: les, nebo i vrt.»