Za rođendan svojej mamy v Lublinu Magda iz Gdanska kupila v internetu ručno pletenu šalju i knigu, ktoru mama dolgo hotěla. Ona poslala vse paketom 3. marta, s prioritetom i nomerom za slědženje. Rođendan byl 7. marta. Paket ne prišel.
V aplikaciji status pokazal «Paket jest v sortirovnom centru» 4. marta — i potom ničto. Pet dnij, deset dnij. Mama skazala po telefonu: «Ne bespokoj se, dočko, najvažnějše jest, že ty zvoniš.» Ale Magda byla zla. Šalja byla unikatna i stoila 70 zlotyh, kniga 55.
Na pošti v Gdansku urědnica byla ljubezna, ale ne mogla pomoći. «Ja vidim to samo, čto vy: sortirovny centr. Vy morate podati reklamaciju.» Ona objasnila pravila: reklamaciju možno podati v internetu ili na pošti, s nomerom paketa i potvrđenjem o plaćenju. Pošta imaje 30 dnij za odgovor.
Magda podala reklamaciju v internetu toj samy večer. Ona priložila fotografiju potvrđenja, račun za šalju i knigu i kratko opisanje vsego v paketu. «Vsegda fotografujte potvrđenje», ona potom govorila prijateljam. «Papirček se izgubi.»
Prošlo tri tydnja. Odgovor ne prišel. Magda zazvonila na infoliniju i čekala 40 minut s muzykoju. Konsultant skazal, že rěšenje bude v zakonnom roku.
Na 28. den prišlo e-pismo: paket jest izgubljeny. Pošta platila odškodovanje — cěnu poslanja i vrědnost věcij, zato že Magda imala račun. Ona dostala nazad 125 zlotyh za věci i 22 zlotyh za poslanje.
A potom, v aprilju, stalo se něčto směšno. Mama zazvonila: «Magdo! Ja dostala paket! Šalja jest prekrasna!» Izgubljeny paket ležal pet tydnjev v drugom sortirovnom centru. Magda napisala na poštu, že ona hoče vratiti odškodovanje. Pošta odgovorila za dva dnja — najbystrějše v cěloj istoriji.